PRAVLJICE

TRNJULČICA

Nekoč sta živela kralj in kraljica, ki sta dolgo čakala na otroka. Ko je šla kraljica na sprehod k vodnjaku, je srečala žabo, ki ji je obljubila, da bo kmalu rodila. Rodila je deklico. Kralj in kraljica sta bila presrečna, saj se jima je izpolnila velika želja. Kralj je pripravil veliko praznovanje in nanj povabil tudi vile, ki naj bi deklico obdarile s čudežnimi darili. V kraljestvu je živelo trinajst vil, ker pa je imel kralj le dvanajst zlatih krožnikov, je morala ena ostati doma. Ko je deklico obdarilo enajst vil, se je pojavila trinajsta vila, ki se je hotela maščevati, ker ni bila povabljena. Uročila jo je z grozovitim urokom, da se bo, ko bo dopolnila petnajst let, z vretenom zbodla v prst in umrla. Vsi so se zelo prestrašili. Tedaj je pristopila dvanajsta vila, ki deklice še ni obdarila. Uroka ni mogla preklicati, lahko pa ga je omilila. Rekla je, da kraljična ne bo umrla, ko se zbodla na vreteno, temveč za sto let zaspala. Iz globokega spanja jo bo lahko rešil le kraljevič, ki ji bo s poljubom izkazal pravo ljubezen. Kralj, ki je hotel ljubljeno hčerko obvarovati pred nesrečo, je ukazal, naj v kraljestvu zažgejo vsa vretena.

Kraljična je rasla in bila vsak dan lepša. Ko je dopolnila petnajst let, je med sprehodom po gradu naletela na staro ženico, ki je sedela za kolovratom in predla. Tudi ona je hotela poskusiti, ko pa je v roke vzela vreteno, se je zbodla v prst in zaspala. Z njo je zaspalo vse kraljestvo. Urok hudobne vile se je izpolnil.

Grad je začelo preraščati trnje, zgodba o prelepi speči kraljični, ki so jo poimenovali Trnuljčica, pa se je razširila po vsej deželi. Trnuljčico je želelo osvoboditi veliko pogumnih mladeničev, a ni nikomur uspelo. Po mnogih letih je v deželo prišel neustrašen mlad kraljevič, ki je bil odločen, da jo bo osvobodil. Ko se je približal gradu, je od uroka minilo sto let, in trnje, na katerem so zacvetele rože, se je začelo umikati, da je lahko živ in zdrav prišel do gradu. Tam je zagledal kralja in kraljico ter dvorjane, ki so zaspali sredi svojih opravil. Odpravil se je naprej do grajskega stolpa, kjer je našel spečo Trnuljčico. Bila je tako lepa, da se je v hipu zaljubil vanjo. Sklonil se je nadnjo in jo poljubil, ona pa se je prebudila. Z njo se je prebudilo tudi vse kraljestvo. Priredili so kraljevsko svatbo, mladoporočenca pa sta živela srečno do konca svojih dni.


SNEGULJČICA

Nekoč je živela kraljica, ki je rodila hči, ki je bila bela kot sneg, zato so jo vsi klicali Sneguljčica. Sneguljčica je izgubila mamo že kot otrok. Kralj se je ponovno poročil.
Mačeha je bila zelo lepa in vedno je spraševala ogledalo: "Sem lepa? Lepša kot ostale?"
Mačeha vsako jutro najprej vpraša ogledalo: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
Ogledalo je odgovorilo: "Vi, kraljica, vi ste lepi in v celotnem kraljestvu najlepši."

Sneguljčica je počasi odrasla.
Mačeha vedno vsako jutro najprej vpraša ogledalo: "Zrcalce zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
Ogledalo ji odgovori: "Vi kraljica ste zelo lepi, a še lepša od vas je Sneguljčica."
Mačeha je bila jezna. Poiskala je lovca in mu naročila naj poišče Sneguljčico, jo odpelje daleč v gozd in jo ubije. Lovec je Sneguljčico odpeljal v gozd, a ker se mu je zasmilila, je ni ubil, ampak jo je pustil v gozdu in ji naročil, naj se pazi hudobne mačehe. Sneguljčica je dolgo hodila sama po temnem gozdu, dokler ni v daljavi zagledala majhne hiške. Vstopila je. Bila je zelo lačna. Na majhni mizici je našla 7 majhnih krožnikov in z vsakega je malo pojedla. Nato je še malo popila iz vsakega od sedmih majhnih kozarcev. Ni želela nekomu vse pojesti in popiti. Ker je bila tsko utrujena od dolge poti, se je ulegla čez vseh sedem majhnih posteljic.
Zvečer se je vrnilo 7 majhnih palčkov domov iz dela. Našli so prelepo Sneguljčico, ki je spala na njihovih posteljicah. Sneguljčica jim je povedala, kaj se ji je zgodilo in palčki so jo povabili, naj ostane pri njih in skrbi za hišico.

Mačeha je ponovno, kot vsako jutro, vprašala ogledalo: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
Ogledalo je odgovorilo: "Vi kraljica ste zelo lepi, a še lepša od vas je Sneguljčica, ki se skriva v gozdu pri sedmih palčkih."
Kraljica je bila besna. Preoblekla se je v starko, ki prodaja vrvi in se podala v gozd k Sneguljčici. Mačeha preoblečena v starko je Sneguljčici prodala korzet in ji ga tako močno zategnila, da Sneguljčica ni mogla dihati in je padla po tleh kot mrtva.

Zvečer so se z dela vrnili palčki. Našli so Sneguljčico na tleh in ji hitro prerezali korzet. Sneguljčica je lahko zadihala. Ko si je opomogla, je povedala palčkom, kaj se je zgodilo.
Mačeha je naslednje jutro ponovno vprašala ogledalo: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
Ogledalo je odgovorilo : "Vi kraljica ste zelo lepi, a lepša od vas je Sneguljčica."
Mačeha ni mogla verjeti tem besedam. Drugič se je opravila v gozd in preoblečena v starko Sneguljčici podarila zastrupljen glavnik. Ko se je Sneguljčica počesala, je padla po tleh kot mrtva. Ko so se vrnili palčki, so se prestrašili. Z vodo so poškropili Sneguljčico in jo ponovno rešili pred smrtjo.

Mačeha naslednje jutro ponovno vpraša ogledalo: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
Ogledalo je odgovorilo: "Vi kraljica ste zelo lepi, a lepša od vas je Sneguljčica, ki je živa in zdrava."
Mačeha je prebledela. Še tretjič se je odpravila v gozd in Sneguljčici podarila zastupljeno jabolko. Sneguljčica najprej ni hotela vzeti jabolka, a ko je starka ugriznila v eno od jabolk, se tudi Sneguljčica ni mogla upreti in je ugriznila v lepo rdeče jabolko. Jabolko je bilo zastrupljeno in Sneguljčica je padla po tleh kakor mrtva.

Mačeha je naslednje jutro takoj vprašalo ogledalo: "Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?"
Ogledalo je odgovorilo: "Vi, kraljica, vi ste najlepši v deželi tej."

Palčki so se vrnili domov in videli Sneguljčico mrtvo na tleh. Tokrat je niso mogli obuditi. Položili so jo v stekleno krsto in jokali ob njej.

Čez sto let je na belem konju mimo prijahal lep mladenič. Ko je videl lepotico v stekleni krsti, se je v hipu zaljubil vanjo. Ko je poljubil lepotico, je izkašljala jabolko in se prebudila.
Vprašala je: "Kje sem?" Kraljevič ji je odgovoril: "Pri meni na varnem!" Tudi Sneguljčica se je takoj zaljubila vanj.

Odpeljal jo je na grad in se tam z njo poročil. Na svatbi je mačeha prepoznala Sneguljčico. Prestrašila se je in na mestu okamenela. Sneguljčica in kraljevič pa sta živela srečno do konca svojih dni.


Pripravil Andrej Ivanuša, zadnja sprememba strani: 18.09.2018 - Več na www.andros.si, www.proandy-sp.si.